Mesto Kamenmost

Mesto Kamenmost leži ob reki Komarščici, ki v tistih krajih doseže že kar zavidljivo širino. Kakor že ime mesta priča, na tem mestu reko preči trdno grajen kamniti most, ki je zelo pomembna povezava med obema bregovoma reke. Cesta, ki vodi čez deželo in tukaj zavije čez reko in skozi mesto je vedno polna nabasanih trgovskih vozov, ki vozijo svoje blago po deželi.
Če pridemo v mesto iz zahodne smeri, se moramo najprej povzpeti na Sladki Vrh, hrib, ki nam zapira pogled na reko in deželo onkraj. To je ne preveč visoka vzpetina, za katero ni potrebno veliko truda. Nekaj hitrih korakov in že smo zgoraj na vrhu od koder imamo lep razgled na mesto spodaj.
Mesto, ki premore nekako 3000 prebivalcev, je grajeno v hrib in vseokoli ga obdaja nizko kamnito obzidje, katero ima štiri velika vrata. Po sredi mesta poteka tista cesta, po kateri se moramo spustiti s hriba, da bi prišli na most in prečkali reko Komarščico. Že od daleč lahko vidimo velik trg, ki ga obroblja nekaj zelo lepih zgradb. To je trg Sedmih golobov, srce mesta. Vse kar se zanimivega ali pomembnega v mestu godi, se godi tukaj. Na trgu je tržnica in nekaj pomembnih obrtnih delavnic. Tako tam najdemo čevljarje, orožarje, peke in kar je podobnih, ki so potrebni, da mesto deluje. Ob trgu je postavljen tudi tempelj bogovom, pa vojašnica mestne straže in palača mestnih veljakov.
Spustimo se s hriba do obzidja, mimo stražarjev pri vratih in dol v mesto. Vse mesto se počasi spušča k reki. Od glavne ulice se širi labirint majhnih uličic, ki se izgubljajo med sivimi kamnitimi hišami. Vse v tem mestu je kamnito, nikjer ni niti ene lesene hiše. Tudi siva barva je prisotna v obilici in kadar se nad mestom pooblači, kar je pogosto, je od daleč vse videti sila turobno.
Že takoj ko srečamo prve meščane, nam postane jasno, da se tukaj ne kopljejo v bogastvu. Resnično, ljudje so oblečeni preprosto in med njimi ga ni debeluha. Skromnost je vsem zapisana v obraze, kar pa jim ne preprečuje, da bi bili prijazni in zelo gostoljubni. Le vprašajte koga karkoli in prijazen odgovor ne bo izostal; in če se boste zapletli z njimi v daljši pogovor se lahko zgodi, da vas bodo povabili domov na skromen prigrizek.
Ko pridemo do trga, smo že blizu reke. Tukaj je bolj položno. Tržnica je polna po jutrih, ko pa se sonce premakne že daleč proti zahodu, je opustela in zaman boste iskali prodajalca. Toda, za takšne zamudnike je majhna trgovinica ob trgu, ki se imenuje Krasnaja. Že njeno ime priča, da je gospod lastnik privandral v to deželo z vzhoda, kajti ljudje v teh krajih rečejo čudovito in ne krasno. Trgovina je dobro založena in kar je bolj pomembno, odprta od ranih jutranjih ur do poznega večera.
Skozi vzhodna vrata stopimo na kamniti most. Sprehodimo se do polovice in se ozremo navzdol, v širno Komarščico, ki ima zelenkasto barvo. Kakšen voz pridrdra mimo in voznik dvigne klobuk in nas pozdravi, kakor je lepa navada po cestah sveta.
Na tem mestu se lahko spomnimo, da ima mesto Kamenmost že 500 letno zgodovino. Temeljni kamen so postavili tedaj, ko je kralj te dežele začel graditi most čez reko, da bi povezal svojo prestolnico z deželo na vzhodu. Tisti kraji so tedaj mnogokrat trpeli zavoljo vpadov z vzhoda. Hordanci, ljudstvo katerih ime je povezano z neštetimi zločini, je ropalo vse do reke in ker kralj ni mel dobre povezave na vzhod, je njegova vojska velikokrat zamudila, preden je mogla odbiti nasilneže z vzhoda.
Zato so zgradili most, da je lahko konjenica hitro švignila čezenj in se spoprijela z nepridipravi. Kakor je čas pokazal, je izgradnja mostu veliko pripomogla k temu, da se je dežela na vzhodni strani reke razvila in da so tam zrasla lepa mesta, ki so uživala kraljevo obrambo.
Ob mostu je bilo seveda potrebno stražno mesto, da se ne bi slučajno zgodilo, da bi most za svoj prodor na zahod izkoristili prav tisti, proti katerim je bil namenjen. Zgradili so dva stražna stolpa in velika vrata. Potrebna je bila tudi vojašnica in nekaj skladišč in tako je nastal zametek novega mesta. Kmalu so prišli še obrtniki, da bi podpirali vojake in kasneje še nekateri trgovci. Mesto se je tako v teku stoletij razširilo na sedanjo velikost.