Kralj pred vojno
Nepremično je sedel na visokem belem prestolu; krona, izpod katere so mu uhajali dolgi sivi lasje, mu je težila glavo. Snop svetlobe je padal nanj z okroglega okna zgoraj in osvetljeval prazno temno dvorano, a njegovega mračnega obraza ni mogel razsvetliti. Par črnih oči je zrl v temni kot, koder so vladale sence.
Velika vhodna vrata so se odprla in skoznje sta stopila dva stražarja v svetlih oklepih. Za njima je vstopil visok mož s kratko črno brado; ozrl se je sem ter tja in potem stopil h kralju. Rahlo se je priklonil.
'Moj gospod, čas je!'je rekel.
Kraljeve oči so se zdramile, premaknil je glavo in se zazrl v prišleka. Čas je potekel; nič več razmišljanja in tehtanja morebitnih posledic. Nič več miru, ki ga je hotel ohraniti po vsej sili.
Počasi je vstal in se namrščil nad svojim podložnikom, ki je še vedno stal pred njim. Stražarja sta medtem mirovala pri odprtih vratih.
Ozrl se je gor k oknu, od koder se je širila svetloba. Zunaj je bil lep, jasen in topel dan, a tega ni bilo čutiti v mrzli dvorani, niti v njegovem zaskrbljenem srcu.
Zavzdihnil je. Odkar je pred tedni prišel prvi poslanec in ga v imenu njegovega kralja zaprosil za pomoč v vojni, so ga težile misli, ki so postale še bolj mukotrpne, ko je kmalu zatem prišel drugi poslanec, katerega je poslal drugi kralj in ga pravtako zaprosil za pomoč.
Odločiti se je moral kateremu pomagati proti drugemu; vezala so ga stoletja stara zavezništva. On je bil jeziček na tehtnici, tisti, ki je lahko odločil vojno v prid eni ali drugi strani.
A koliko smrti in uničenja bo vojna prinesla?
'Odločil sem se.'je rekel in mož s črno brado ga je pozorno pogledal. 'Možje naj bodo pripravljeni: čez dva dni pojezdimo na vojno.' Utihnil je.
'Razumem, moj gospod.'je rekel oni: 'In komu se bomo pridružili?'
Da, komu? Kralj je vse dobro pretehtal in na koncu mu je postalo jasno, da vojne ne more več preprečiti in če je ne more več preprečiti je dobro, da se odloči tako, kot bo najbolje za njegovo kraljestvo, tako, da bodo izpolnjene njegove koristi. Bil je to moder račun; po zmagi bo kraljestvo večje in močnejše in pod njegovo krono bo več podložnikov.
Stopil je mimo moža s črno brado in se ustavil tik pri vratih, pri obeh stražarjih.
'Stopili bomo na stran šibkejšega in si tako zagotovili večji plen.'
Velika vhodna vrata so se odprla in skoznje sta stopila dva stražarja v svetlih oklepih. Za njima je vstopil visok mož s kratko črno brado; ozrl se je sem ter tja in potem stopil h kralju. Rahlo se je priklonil.
'Moj gospod, čas je!'je rekel.
Kraljeve oči so se zdramile, premaknil je glavo in se zazrl v prišleka. Čas je potekel; nič več razmišljanja in tehtanja morebitnih posledic. Nič več miru, ki ga je hotel ohraniti po vsej sili.
Počasi je vstal in se namrščil nad svojim podložnikom, ki je še vedno stal pred njim. Stražarja sta medtem mirovala pri odprtih vratih.
Ozrl se je gor k oknu, od koder se je širila svetloba. Zunaj je bil lep, jasen in topel dan, a tega ni bilo čutiti v mrzli dvorani, niti v njegovem zaskrbljenem srcu.
Zavzdihnil je. Odkar je pred tedni prišel prvi poslanec in ga v imenu njegovega kralja zaprosil za pomoč v vojni, so ga težile misli, ki so postale še bolj mukotrpne, ko je kmalu zatem prišel drugi poslanec, katerega je poslal drugi kralj in ga pravtako zaprosil za pomoč.
Odločiti se je moral kateremu pomagati proti drugemu; vezala so ga stoletja stara zavezništva. On je bil jeziček na tehtnici, tisti, ki je lahko odločil vojno v prid eni ali drugi strani.
A koliko smrti in uničenja bo vojna prinesla?
'Odločil sem se.'je rekel in mož s črno brado ga je pozorno pogledal. 'Možje naj bodo pripravljeni: čez dva dni pojezdimo na vojno.' Utihnil je.
'Razumem, moj gospod.'je rekel oni: 'In komu se bomo pridružili?'
Da, komu? Kralj je vse dobro pretehtal in na koncu mu je postalo jasno, da vojne ne more več preprečiti in če je ne more več preprečiti je dobro, da se odloči tako, kot bo najbolje za njegovo kraljestvo, tako, da bodo izpolnjene njegove koristi. Bil je to moder račun; po zmagi bo kraljestvo večje in močnejše in pod njegovo krono bo več podložnikov.
Stopil je mimo moža s črno brado in se ustavil tik pri vratih, pri obeh stražarjih.
'Stopili bomo na stran šibkejšega in si tako zagotovili večji plen.'


0 Comments:
Post a Comment
<< Home