6000 besed
Bral sem na blogu enega pisatelja, da zaradi roka napiše po 6000 besed v osmih urah vsak dan. Mislim, da tako nekaj dni.
Se mi zdi skoraj nemogoče toliko napisati. Moj rekord je okoli 5000 besed enkrat, ko sem napisal celo poglavje. Drugače pa je moja vleika knjiga zdaj pri 330000 besedah (v bistvu so tri knjige). Danes sem sicer napisal več kot 2000 besed za spet eno drugo knjigo. Ko končujem nekaj starih projektov, počasi začenjam na novem. Kar seveda ne pomeni, da bom kdaj kmalu svoja dela objavil ali sploh nesel v založbo. Odkar imam službo, mi je vse skupaj postalo malo vseeno. Važno da jaz lahko preberem, kar sem ustvaril; nimam kakšnega posebnega upanja, da bo tudi komu drugemu všeč. Ne gre se za to, da bi bil sam nezadovoljen. Celo zdijo se mi nekatere stvari super, najboljše kar sem kdajkoli prebral. Ampak to je moj okus, ki je zelo različen od okusa drugih ljudi. Rekel bi večine ljudi. Nikakor dobri obeti, da bi svoje knjige lahko kdaj prodal, ne da bi ljudje pljuvali po njih, češ da so na ravno osnovnošolskih spisov. Pri vseh pravljicah, ki sem jih objavil na svojem glavnem blogu nisem dobil niti enega samega komentarja, tako da dvomim, da se komu da brati moje pravljice. Čeprav sem dobil nekaj pohval od drugih. Sicer pa, na koncu koncev je edino merilo uspeha koliko lahko prodaš.
Vidim, da bi ta blog moral malo preoblikovati. Ne da se mi več zmišljevati novih stvari, preveč časa mi pobere popravljanje in dopolnjevanje tega kar sem že napisal. Mogoče bi bilo pametno, da na tem blogu pišem neke vrste dnevnik ustvarjanja: kako vsa stvar poteka itd. Uporabno predvsem zame, manj za bralce (ki jih itak ni).
Se mi zdi skoraj nemogoče toliko napisati. Moj rekord je okoli 5000 besed enkrat, ko sem napisal celo poglavje. Drugače pa je moja vleika knjiga zdaj pri 330000 besedah (v bistvu so tri knjige). Danes sem sicer napisal več kot 2000 besed za spet eno drugo knjigo. Ko končujem nekaj starih projektov, počasi začenjam na novem. Kar seveda ne pomeni, da bom kdaj kmalu svoja dela objavil ali sploh nesel v založbo. Odkar imam službo, mi je vse skupaj postalo malo vseeno. Važno da jaz lahko preberem, kar sem ustvaril; nimam kakšnega posebnega upanja, da bo tudi komu drugemu všeč. Ne gre se za to, da bi bil sam nezadovoljen. Celo zdijo se mi nekatere stvari super, najboljše kar sem kdajkoli prebral. Ampak to je moj okus, ki je zelo različen od okusa drugih ljudi. Rekel bi večine ljudi. Nikakor dobri obeti, da bi svoje knjige lahko kdaj prodal, ne da bi ljudje pljuvali po njih, češ da so na ravno osnovnošolskih spisov. Pri vseh pravljicah, ki sem jih objavil na svojem glavnem blogu nisem dobil niti enega samega komentarja, tako da dvomim, da se komu da brati moje pravljice. Čeprav sem dobil nekaj pohval od drugih. Sicer pa, na koncu koncev je edino merilo uspeha koliko lahko prodaš.
Vidim, da bi ta blog moral malo preoblikovati. Ne da se mi več zmišljevati novih stvari, preveč časa mi pobere popravljanje in dopolnjevanje tega kar sem že napisal. Mogoče bi bilo pametno, da na tem blogu pišem neke vrste dnevnik ustvarjanja: kako vsa stvar poteka itd. Uporabno predvsem zame, manj za bralce (ki jih itak ni).
posted by jin at 11:06 PM
21 Comments:
Tudi mneni ni preveč jasno kako lahko nekdo napiše toliko besed vsak dan. Toda, če imaš navdih je vse mogoče. Verjetno je tudi drugače če prav služiš s pisanjem. Drugače pa niti v svojih najboljših časih nisem presegla tvojega rekorda.
Katera je ta nova knjiga?
Pa še to. Seveda se bere ta blog! No, vsaj jaz ga da, če ti je to lahko v kako tolažbo. Prav pogrešala bi ga, če bi ga umaknil.
Ni mi tudi jasno, kako da si začel tako razmišljati o pisanju. Še lani si napisal, da delaš na svojih sanjah ko pišeš in dodal kako raje trpiš in si melanholično naveličan kot pa poslužaš tolažbe, ker je globoka bolečina pač dobra za umetnike. Meni (no, to ni pretirano kredibilno mnenje, toda vseeno) se zdi to kar pišeš dobro. Tvoje drugo poglavje sem prebrala na dah in se na koncu spraševala kaj se dogajav tretjem. Tako,da ni na ravni OŠ spisov(proti tistemu kar sem jaz takrat pisala bi si potem ti zaslužil Nobelovo nagrado za literaturo). Dvomim tudi, da bi objavili Čarovnico, če tvoja dela ne bi imela potencjala.
O tvojem okusu sicer ne vem veliko, ampak glede na to kako je fantasy popularen, bi se zagotovo našli bralci.
To, da nihče ne komentira tvojih zgodbic na glavnem blogu ne pomeni, da so zanič ali pa da nikomur niso všeč. Imaš pač bralce ki niso pretirano divji komentatorji. Kar je po eni strani lahko tudi dobro. Jaz sem zaradi par slabih kritik obesila pisanje na klin( kar je razlog da ne komentiram tvojih zgodbic, poglavja, ker mene je že pozitivna kritika vrgla iz tira) in sem zdaj ko bi hotela spet kaj napisat čisto brez navdiha(no, idejo so, ampak jih sploh ne znam več zliti na papir). Ne zapravlaj svojega talenta, ki ga nedvomno imaš.
Sicer pa, kaj pa jaz znam. Morda je tvoja služba sanjska in se pisanje res izgubi. Morda imaš bajno plačo in kaj jaz vem še kaj. Prav tako zadnjih nekaj mesecev, ne deluješ več tako depresivno. Morda pa si se srečno zaljubil? Kar tudi ne bi bilo presenečenje.
Hm, zdaj ko sem še enkrat prebrala komentar se mi zdi, da ne zveni najbolje. Upam, da tega ne boš razumel kot kako pridiganje, ker ni bilo tako mišljeno. Res nisem hotela tako zatežit.
Depresivnost je moje naravno stanje. Če že hočeš vedeti. :)
Služba je tako tako, plača je zame zadovoljiva, vsak mesec nekaj dam na stran in se nabira. Razmišljam, da bi vložil v kakšen sklad, ampak zdaj so takšni čudni časi, da ne veš, č ene bi bilo najbolje kupiti zlata.
O novi knjigi? Zdaj je šele eno poglavje. Končujem stare stvari, čeprav vse tako neverjetno raste, da mi gre že prek glave. Ne morem verjeti, da je vsega vedno več in več. Popravljam in popravljam in vsakokrat, ko se obrnem, je več vsebine. Tako da res ne vem, kje bom končal. Pri 1500 staneh za tri knjige?
Pravljice so že, samo še popravljam.
Nova knjiga (naslov je Pomorjanske vojne), kaj pa jaz vem, se bi ti zdelo smiselno, če bi zagnal blog, na katerem bi v živo ustvarjal knjigo? Misliš, da bi se to prijelo? Na Siolu mogoče? Nič mi ne bi bilo, če bi nekaj kar zastonj vrgel na splet, to itak nonstop počnem.
Vem koliko se bere ta blog in vem, da to ni nič (statcounter). Moj glavni blog ima zdaj že več kot 150 pogledov vsak dan, ker sta dva z isto vsebino, 5000 pogledov na mesec. Tam je pravi promet in zelo sem zadovoljen. Verjamem, da bo še več. Sam sem kriv, da je ta blog takšen kot je. Preprosto nisem sposoben toliko pisati, še manj delati reklamo.
'Res nisem hotela tako zatežit.'
'Ne?'je Gandalf dvignil obrvi.
Aja, sorry za pozen reply, niti ne gledam tega bloga, sploh ko sem se navadil, da imam na glavnem blogu vključeno moderiranje in takoj vidim. če pride komentar.
Priznam, da je pripomba z Gandalfom precej na mestu. Sem pač prijazna, včasih tako zelo da delujem tečno in vsiljivo. Ampak mislim samo dobro.
Depresivnost je več ali manj tudi moje naravno stanje. Toda se tolažim s tem, da je to čisto normalno za moja leta.
Je služba kaj povezana s politologijo(čeprav dvomim glede na to da si jo označil za tako tako)? Si kdaj razmišljal o novinarstvu? Zdi se mi, da bi ti bilo nekaj takega pisano na kožo. Ti pa zavidam samodisciplino, jaz namreč nepremorem talenta za šparanje. Namesto vlaganja v prašička, grem na Kubo.
Glede na to koliko vlagaš v knjigo, niti ni presenetljivo da se strani kopičijo. Ker je knjiga dobra je to še najbolje za nas bralce. 1500 strani niti ni ogromno. Samo prvi del Igre prestolov(ne vem če si bral, gre pa seveda za fantazijsko zgodbo) ima več kot 700 strani. Delov je pa šest, če se ne motim.
Si že našel kakšno založbo in ilustratorko za pravljice?
Novi blog? Z malo reklame bi se verjetno prijelo. Nič nimaš za izgubit. Morda se obveljaviš in najdeš krog bralcev, ki bodo enkrat, ko boš začel izdajat knjige prvi pri blagajni. Vsekakor pa bi jaz na tvojem mestu izbrala Siol. Toda morda bi se lahko zgodilo, da bi naslov knjige koga odvrnil.
Kako se kaj prodaja Singularnost (če vas slučajno obveščajo(mimogrede, kakšen se ti zdi naslov?))?
Eh, Singularnost je zanič. pa še lepo sem prosil, če bi lektorirali - je bilo obljbljeno, da bodo; pa nič. Tako da. Obveščajo nič. Hej, če hočeš knjigo, ti jo pošljem brezplačno, ker imam tri. Ne bi rekel, da je to ravno močna založba, tako da vse skupaj ravno ni dobro propagirano.
Sem prebral to knjigo, ja. In dokaj hitro tudi. Imaš prav, da je 500 strani še vedno manj kot tisti špeh.
Ilustratorka je izvisela. Nekaj je risala, potem pa iz vsega nič ni bilo. Hja, mogoče bom napravil reklamo, da plačam ilustracije, pa da vidimo. Npr. 100 ilustracij za 500 eurov in delitev dobička, če bi knjiga šla v prodajo.
Služba je na sodišču in decembra poteče pogodba. Bomo videli kaj bo potem. Mogoče dobim za tri leta ali eno leto ali celo za stalno. V teh časih ni mogoče vedeti, ker vse zaposlujejo za določen čas. Nekaj izkušenj sem si pridobil. Bi pa zamenjal nekaj služb, da bi malo spoznal, kako vse deluje.
Misliš, da bi naslov knjige koga odvrnil? Zakaj?
A da si depresivna :) Normalno za tvoja leta. Koliko si pa stara (na prvo žogo 21)? Ne bi rekel, da je to stvar let, bolj stvar narave. To z depresivnostjo ne mislim čisto resno, bolj je pri meni tako, da je malo več razočaranja v meni kot v drugih ljudeh. Glede vsega. Ampak to ni nič strašnega. Zato sem pa politični realist. :)
Normalno za tvoja leta bi moralo imeti vprašaj na koncu :)
Pa še to: kaj se je zgodilo s tistim tvojim pisanjem in ustvarjanjem svetov?
Ravno pred kratkim me je piknilo, da bi naročila Singularnost in sem jo v petek tudi dobila. Vseeno najlepša hvala za ponudbo.
Sem prebrala Čarovnico in mi je zelo všeč(čeprav sem že na začetku znala kakšen bo konec). Ima tvoj tipičen stil, ki seveda tako lepo paše k naslovu(Mimogrede, prepričana sem, da ti je pomen singularnosti dobro znan, toda če ti slučajno ni, gre za enega tistih klasičnih astrofizikalnih izrazov. Pomeni pa točko(lahko tudi obroč) kjer je materija neskončno gosta , volumen neskončno majhen in kjer je sila gravitacije neskončno velika. Ponavadi je obkrožena z dogodkovnim horizontom(vse skupaj je črna luknja). Torej gre bolj za stvar relativnostne teorije.Ah, saj vem kako te to zelo zanima, ampak včasih si ne morem pomagat.)
Zgleda, da si glede ilustracij precej obupan, da misliš toliko ponuditi. Res pa je, da se mi še sanja ne, kakšne so cene za ilustracije. Kaj pa, če stakneš kakšnega študenta likovne umetnosti? Recimo, da bi bil kdo pripravljen delati za drobiž in imeti za nagrodo objavo svojih ilustracij. Sicer malo verjetno ampak poskusiti ni greh. Koliko pravljic pa bo v knjigi?
Tistega glede Pomorjanskih vojn ne bi smela napisat. Gre samo za moj trapast občutek.
Si že kaj bližje koncu trilogije? To, da uvedeš več religije in politike je dobre ideja. Sem kar presenečena, da nisi že prej vpeljal 'svečenikov'. Pri meni so to vile. Imaš v svetu enotno religijo, ali pa ima vsako vrsta nekaj svojega? Te štirje glavni junaki so morda tisti trije Šeriati(si obdržal ime?) in Aleksander?
Z mojim pisanjem in ustvarjanjem svetov bi se lahko več dogajalo. Ideje imam, toda kaj, ko sem izgubila vso samozavest glede pisanja. Težava je tudi v tem ker ima moj glavni svet preveč bujno zgodovino in zato z mislimi sploh ne morem ostati v enem obdobju. Glavna zgodba se odvija v hm...recimo temu srednjemu veku mojega sveta, toda mene že lep čas bolj zabava novi vek mojega sveta. Talini so tam silno razviti in meče vidijo samo še v muzejih. Še celo sedež v nekakšnem VS ZN vesolja imajo. Tako, da se nikamor ne premaknem.
21? Od kod pa to? Bila sem prepričana, da sem glede svojih let bolj očitna. Zdaj me je skorajda sram priznati koliko sem res stara. No, saj vbistvu sploh nisi veliko zgrešil. Tri leta gor ali dol. Resnica je da sem bila letos stara osemnajst. Torej sem s temi desetimi leti razlike že prava smrklja proti tebi. In, da, še vedno sem tudi dijakinja.
Ti si pozabil na ? pri 'normalno za moja leta' jaz pa na :) Saj znaš kako je biti najstnik:) Tako, da leta nimajo nič pri tej moji depresivnosti. No, morda malo, ker me imajo praktično vsi vrstniki za čudakinjo, ker se baje ne obnašam kot tipična najstnica.
Z depresivnostjo mislim isto kot ti. Čeprav je morda težko verjeti, da je v nekomu tako mlademu toliko razočaranja.
No, tisti trije šeriati so že pomembni, ampak med glavnimi liki je potem samo eden. Imena glavnih oseb so Aleksander, Hana, Vojeslav in Kano. Potem so tu še Mira, Ostrik, Karaz, Inis, Zlatobor, Skorfu itd..
Še vedno nisem nič bližje imenom, čeprav sem že pred časom Estafana spremenil v OStrika in sem se zdaj že navadil tega imena. Ko pišeš, jih vidiš skupaj z imeni in potem jih je težko preimenovati.
Zakaj ne bi smela napisati o Pomorjanskih vojnah? Občutki so tudi pomembni in jaz potrebujem vsako kritiko, ki jo lahko dobim.
O religiji: v bistvu je v zahodnih deželah ena in ista religija v rahlih variacijah. Vsi verjamejo v boga groma (nekaj takšnega kot Zeus ali Perun), častijo drevesa, predvsem hrast, imajo nekaj daritev, verjamejo v posmrtno življenje, vendar pri njih ne gre za dualizem med dobrim bogom in slabim, pa tudi bogovom, ki jih je veliko, ne dajejo pretiranega pomena, razen kadar kaj hočejo od njih. Šeriati so po drugi stani skoraj monoteisti, ampak glede religij tolerantni. Nič pa niso tolerantni glede političnih ureditev.
Aha, 18. :) Sem mislil, da si malo starejša. Samo da nisi 13 ali 14 :) Razen če ne bi bila Rory Gillmore.
Veš kaj, pri svojem pisanju se osredotoči na neko zgodbo, ustvari nekaj glavnih likov in potem ostani pri tem. Ko enkrat liki zaživijo, ko imaš v glavi določen potek njihove poti, potem tudi lažje razmišljaš o njih in je posledično tudi lažje pisati.
Že imaš kakšne like z imeni in lastnostmi, da si jih lahko predstavljaš?
So, glavni junaki samo ljudje ali pa je med njimi tudi kdo druge vrste?
S spreminjanjem imen imam tudi sama težave. Začela sem tam nekje v 6. razredu in ker sem bila takrat nora na HP in GP, je par vilam ime Arwen, Eowyn... nekdo se celo piše Potter. Zelo si želim spremeniti ta imena pa se ne morem pripravit do tega.
Kako je kaj z jeziki v tvojem svetu?
Kakšno politično ureditev imajo Šeriati? Sem bila kar malo presenečena (in rahlo razočarana) ko si napisal, da imaš vglavnem kraljevine in demokracijo, ki so ji šteti dnevi. Sem mislila, da si boš kot politolog izmislil kakšno politično ureditev.
Če res hočeš slišati mojo kritiko glede naslovov bi ti predlagala, da ne uporabiš Kraljeve(Aleksander?) poti, ker morda malo spominja na GP. Toda to je lahko tudi dobro. Boš pritegnil oboževalce GP :)
Pa še ena pozitivna kritika. Se mi zdi, da ti pisanje blogov pomaga. Ker imam občutek, da bolje pišeš kot pa pred 2 letoma. Poudarek na tem, da gre samo za moj občutek. Po moje si boljši tudi na kvaliteti, ampak o tem ne morem sodit(ker me je pač, pred dvema letoma politika zanimala ravno toliko, da sem znala kdo je Putin in kdo Bush. No, pa saj bo preteklo še ogroomno vode , preden ne bom bila Paris Hilton proti tebi. Vbistvu sem enkrat davno nazaj celo pisala abarisu(ne smej se)kaj naj naredim, da bi napredovala, pa je mislil da se norčujem iz njega)
Bila sem prepričana, da bom napisala do konca. Pa sem se spomnila, da bi si morala kupit zvezke&co. Je že skrajni čas. Tako, da se res opravičujem, ampak izgleda, da bom končala kasneje.
Aja, če ti grem s svojimi trapastimi nasveti(ali s čim drugim) na živce, samo napiši pa bom nehala. Ne bom bila užaljena.
OK, potem Kraljeva pot ne bo :) Saj je še veliko možnosti. Če bi se le lahko domislil katere.
Tvoji nasveti mi ne gredo na živce, tako da kar piši.
S političnimi sistemi je tako, in zdaj jih bom razložil.
V bistvu imamo dve vrsti kraljevin. Ena je, ko plemstvo voli kralja, neke vrste volilni knezi, kakor v Svetem Rimskem Cesarstvu. Takšna je največja kraljevina Thoronhel. Zelo veliko moči ima tam tudi meščanstvo in kralj je v bistvu zelo šibek.
Potem imamo normalne kraljevine, kakršne so Marogos ali Janostan, ali Velika Zarja ali Mala Zarja ali Šesta Krajina. Kralj je absolutni vladar, meščanstvo nima velike moči, plemstvo je nekje bolj, drugje manj močno. Povsod obstajata dve vrsti kmetov, plemiški podložniki in svobodni kmeti.
Šeriati imajo velikega vojvodo, ki ga volijo vsake toliko časa. Vsaka pomembnejša skupina ima svoje predstavnike, ki izmed sebe izvolijo voditelja. Ta ne more narediti vsega kar bi hotel, ampak mora pogosto za soglasje prositi Veliki Svtt, torej vse zastopniki, ki o tem glasujejo, Veliki Svet lahko velikega vojvodo odstavi. Šeriati imajo drugačen pogled na svet, kot drugi ljudje: nekaj podobnega kot bratstvo, enakost in enotnost. Nimajo plemstva, nočejo verjeti, da je kdo vreden več od drugega samo po rojstvu.
Z jeziki se ne bom ubadal, ker bi to potem bilo prezahtevno. V bistvu je vse slovansko, razen Severno Kraljestvo ima bolj germanska imena. Popačenke v bistvu. To je takšna zgodovinska stvar, to kar so v knjigi zahodna kraljestva, so posledice selitve ljudstev vzhoda proti zahodu. Kar je preostalo od staroselcev, se je zlilo s priseljenci, ali pa se je umaknilo na sever. Zato je tudi ime Thoronhel, ki nikakor ni slovansko ime.
Glavni liki so večinoma ljudje in šeriati. Vilincev je malo, čeprav je ena zelo pomembna vila.
Aja, še ne greš na uni?
Hja, z naslovi je vedno križ. Ponavadi je nekaj najbolj enostavnega tudi najboljše. Prepričana sem, da boš našel nekaj sijajnega.
Kaj bi lahko samo malo orisal zgodbo, tako kaj se dogaja v trilogiji? Saj, nekaj malega približno že znam, ampak zdaj me tvoja trilogija vse bolj zanima. Če ne zahtevam preveč, seveda.
Imam kar nekaj likov, ki si jih lahko predstavljam. Iz vseh treh trilogij. Vsaka zavzema čas v enemu veku mojega sveta. V prvem veku so glavni junaki Lemeldila(ki je hči sužnjev in zato nima priimka, sicer je pa vse tisto kar imajo glavni junaki. Pogum, poštenost, notranji boj, slo po maščevanju...), Serni Tealar(njena desna roka iz bogate družine), tealar(nekaj tekega kot vitez, izhaja iz priimka Tealar, saj so bili te prvi vitezi na svetu)Elanar(on je mogočen čarovnik(in najboljši tealar, seveda)in začetnik dinastije Elenil) in seveda Arastorn(moja različica Saurona). v drugem veku se vse vrti okrog družine Elenil. Glavni junaki so Arastorn Maščevalni, Danijel Alt(poveljnik Arijske vojske in oseba ki vleče vse niti v vladi), Tina Elenil(ki se drži načela da cilj opravičuje čisto vsa sredstva), njen mož Srđan(ki je copata) in Staša Elenil( zvesta sestra, ki potem skupaj z Srđanom zamenja stran). Imena so seveda iz mojega živlenja. Tretji vek je pa nedodelan. Glavni junak je Andrej Elenil, ki je minister za notranje in zunanje zadeve. Grejo se pa vojne zvezd.
Če te slučajno zanima kako so junaki vpleteni v zgodbe in kekšne te sploh so, ti bom z veseljem zelo nakretko napisala.
Zgleda, da postajam iz komentarja v komentar mlajša. Ne, ne grem še na univerzo. Sem dijakinja četrtega letnika gimnazije in moja trenutna največja neuresničljiva želja je da bi ukinili maturo(ali matematiko). Občutki so te pač malo izneverili. No, pa saj so leta tako ali tako samo številke, ki nič ne povedo o osebi. Hm, recimo.
Huh, vsebine pa ne izdam :)
Ne, poslal bi ti prvo poglavje, če ga ne bi ravno delil na dva dela in posodabljal, kakor sem že napisal v zadnjem prispevku.
Vsebina je: bitke, vojne, ogenj, meči.... No, dobro, ne čisto tako :)
Najprej sem začel pisati knjigo kot kritiko Gospodarja Prstanov. Nisem hotel črno belega sveta, ampak nekaj, kar bi bilo verjetno. Nič orkov torej. Nič slikanja bojev kot spopada čistega dobrega proti čistemu zlu. Nič junakov, ki lahko sami pobijejo na desetine nasprotnikov. In razen tega, želel sem malo več spletkarjenja. Tako je nastala polovica prve knjige kot čisto jasen pohod nad hudobnega čarodeja. No, potem se vse obrne, kakor je že prej nakazovano. Čarodej je le epizodna vloga in prav konflikti se pokažejo šele kasneje.
Na kratko, v Mali Zarji, ki ji vlada mladi kralj Aleksander, se na zimo pojavi neverjetna megla in v okrilju te megle se gibljejo volkovi in en čisto pravi zmaj. Nihče ni zmožen pomagati, dokler ne pridejo tri šeriati. Skupaj potem gredo na pot proti vzhodu, da bi premagali hudobnega čarovnika. Torej, dva človeka in trije šeriati. Nekje na poti staknejo še Hano in škrata Skorfuja.
Čarovnika seveda premagajo, toda šele tedaj se začne zabava. Vračajo se domov po drugi poti in pridejo v šeriatsko deželo. Kaj se zgodi tam, pa ne bi.
V drugem delu potem divja vojna, ko šeriati osvajajo in osvojijo zahodne dežele, v tretjem delu pa se kralj Aleksander vrne in sodeluje v velikem odporniškem gibanju.
Torej ja, vse skupaj je zgodba o neki vojni, hkrati pa o razvoju glavnih likov in o spremembah celotnih ljudstev.
Eh, zdaj nisem dobro napisal, ampak mislim, da vsaj malo razumeš, ne da bi vse skupaj že v naprej izdal. :) Lahko ti pošljem nekaj prvih poglavij, ko bom končal s predelavo prvega.
Ti pa mi zdaj tudi napiši o tvojih zgodbah.
Ja no, mi je žal, da si vsak dan mlajša :) Boš pa šla na uni naslednje leto. Kaj bo? Matematike gotovo ne bo tam! :)
Prvo, se opravičujem za pozen reply.
Ta drobec vsebine, ki si mi ga izdal deluje zanimivo. Se veselim izida knjige ko bom lahko prebrala še kaj več o bitkah, vojnah, ognju in mečih:) Upam, da mi boš res lahko poslal(tina.vardic@gmail.com)
nekaj prvih poglavij. Če boš hotel, bom poskusila napisat kako kritiko, če bo kaj za kritizirat, seveda.
Moja zgodba ni nič posebnega, gre pač samo za nekaj kar sem sprva začela zaradi dolgčasa pri biologiji(koga dejansko zanima razmoževanje solat?) in nadaljujem ker mi je postalo všeč.
Torej prvi vek in prva trilogija. Talini živijo pod okriljem teme. Vlada jim nekdanji tealar Arastorn( ki vbistvu sploh ni zloben. Prepričan je da talinom dela uslugo). talini pod njegovo trdo roko več ali manj trpijo, živijo v neprestanem strahu... Toda nihče se ne upre, ker se ali bojijo ali pa imajo sprane možgane. Vse se začne ko deklici Lemeldili ubijejo starše(sužnja v Arastornovi trdnjavi) in jo vržejo kot hrano Sinsinom. Reši jo polvila Vylas(prava vila ne bi nikoli naredila tega) in Lemeldila odraste v upornico ki hlepi po maščevanju.Pri vodenju upora ji pomagata Serni Tealar in tealar Elenar. Seveda zmagajo in talini so svobodni. Vmes je ogromno zapletov in spletk. Zgodi se med drugim to da Lemeldila in Serni umreta in si Elenar pripiše vse zasluge. Zaljubi se tudi v vilo Arwen in rodi se rodbina Elenil.
1100 let kasneje se začne druga zgodba. Elenili so v revoluciji vrženi iz prestola. Seveda čisto zasluženo saj so zadnjih 200 let vladali Ariji približno tako kot Ludviki pred 1798. Približno zato, ker so bili še slabši. Zato so se začele krepiti temne sile. Torej pride do uspešne revolucije in Elenili ostanejo brez vsega. Talini pa razglasijo republiko. 200 let kasneje se spet začne zabava. Tina Elenil se odloči krono dobiti nazaj, ne glede na ceno. Vojno ji pomagata voditi mož Srđan in sestra dvojčica Staša. Nasproti je seveda trenutna vlada v kateri vse niti vleče minister za notranje in zunanje tajne zadeve Danijel Alt. Da bi bilo bolj zanimivo se v igro vklučijo tudi Arimanistični skrajneži ki jih vodi Arastorn Maščevalni. Ker so vsi izurjrni in mogočni čarovniki se v vojni malo zaplete. Zmaga lahko samo tisti, ki zbere Arimanin komplet. Nakoncu to uspe Staši in Srđanu ki izdata Tino. Arija pa postane ustavna monarhija.
Tretji vek ni dodelan.
Vglavnem nič posebnega ali pretresljivega. Gre pač samo za mojo zabavo.
Šla bom študirat pravo, če se seveda ne zaplete kaj na maturi. Imam pa tudi narejene tečaje s katerimi lahko pridem na arhitekturo. Morda pa se bom tokom leta premislila in šla študirat kaj čisto drugega, toda dvomim. Važno, da ni matematike:)Čeprav sem včasih sanjala o študiju astrofizike na Trinity college, Cambridge. Čisto mimogrede, kako te je kot dijaka računalniške SŠ piknila politologija?
Prvo, se opravičujem za pozen reply.
Ta drobec vsebine, ki si mi ga izdal deluje zanimivo. Se veselim izida knjige ko bom lahko prebrala še kaj več o bitkah, vojnah, ognju in mečih:) Upam, da mi boš res lahko poslal(tina.vardic@gmail.com)
nekaj prvih poglavij. Če boš hotel, bom poskusila napisat kako kritiko, če bo kaj za kritizirat, seveda.
Moja zgodba ni nič posebnega, gre pač samo za nekaj kar sem sprva začela zaradi dolgčasa pri biologiji(koga dejansko zanima razmoževanje solat?) in nadaljujem ker mi je postalo všeč.
Torej prvi vek in prva trilogija. Talini živijo pod okriljem teme. Vlada jim nekdanji tealar Arastorn( ki vbistvu sploh ni zloben. Prepričan je da talinom dela uslugo). talini pod njegovo trdo roko več ali manj trpijo, živijo v neprestanem strahu... Toda nihče se ne upre, ker se ali bojijo ali pa imajo sprane možgane. Vse se začne ko deklici Lemeldili ubijejo starše(sužnja v Arastornovi trdnjavi) in jo vržejo kot hrano Sinsinom. Reši jo polvila Vylas(prava vila ne bi nikoli naredila tega) in Lemeldila odraste v upornico ki hlepi po maščevanju.Pri vodenju upora ji pomagata Serni Tealar in tealar Elenar. Seveda zmagajo in talini so svobodni. Vmes je ogromno zapletov in spletk. Zgodi se med drugim to da Lemeldila in Serni umreta in si Elenar pripiše vse zasluge. Zaljubi se tudi v vilo Arwen in rodi se rodbina Elenil.
1100 let kasneje se začne druga zgodba. Elenili so v revoluciji vrženi iz prestola. Seveda čisto zasluženo saj so zadnjih 200 let vladali Ariji približno tako kot Ludviki pred 1798. Približno zato, ker so bili še slabši. Zato so se začele krepiti temne sile. Torej pride do uspešne revolucije in Elenili ostanejo brez vsega. Talini pa razglasijo republiko. 200 let kasneje se spet začne zabava. Tina Elenil se odloči krono dobiti nazaj, ne glede na ceno. Vojno ji pomagata voditi mož Srđan in sestra dvojčica Staša. Nasproti je seveda trenutna vlada v kateri vse niti vleče minister za notranje in zunanje tajne zadeve Danijel Alt. Da bi bilo bolj zanimivo se v igro vklučijo tudi Arimanistični skrajneži ki jih vodi Arastorn Maščevalni. Ker so vsi izurjrni in mogočni čarovniki se v vojni malo zaplete. Zmaga lahko samo tisti, ki zbere Arimanin komplet. Nakoncu to uspe Staši in Srđanu ki izdata Tino. Arija pa postane ustavna monarhija.
Tretji vek ni dodelan.
Vglavnem nič posebnega ali pretresljivega. Gre pač samo za mojo zabavo.
Šla bom študirat pravo, če se seveda ne zaplete kaj na maturi. Imam pa tudi narejene tečaje s katerimi lahko pridem na arhitekturo. Morda pa se bom tokom leta premislila in šla študirat kaj čisto drugega, toda dvomim. Važno, da ni matematike:)Čeprav sem včasih sanjala o študiju astrofizike na Trinity college, Cambridge. Čisto mimogrede, kako te je kot dijaka računalniške SŠ piknila politologija?
Se opravičujem za podvajanje. Sploh ne znam kako sem to naredila.
Nič hudega za premor v komentarjih. Sem tudi sam bolj malo na spletu, tako da bom bolj kratek.
Ti bom poslal kakšno pravljico na mail. Enkrat jutri, recimo. In pa prvo poglavje, ko ga bom preuredil, kar je vprašanje, kdaj se bo zgodilo.
Tako kot si si zastavila tole zgodbo, gre za življensko delo, ker bi morala v vsakem delu opisovati povsem drugačne svetove s povsem drugačno tehnologijo. Meni se, potem ko se enkrat poglobiš v zgodbo, zdi izredno težko vsaj približno natančno opisati svet v katerem se vse godi, da je ta svet verjeten. Predlagam ti, da se lotiš prve knjige, da si narediš kratko vsebino in razmisliš o glavnih zapletih, da dodelaš like in se lotiš prvega poglavja. Kakor sem sam ugotovil, nikamor s ene premakneš, če ne pišeš. In to čim več.
Politologija me je vedno zanimala, računalniška srednja šola pa je dala poklic, ne tako kot gimnazija.
Sicer moj spomin ni popoln, ampak se mi vseeno dozdeva da imaš rojstni dan.
Torej, želim ti, da bi bilo to leto zate najboljše in da bi sledila samo še boljša. Čim več zdravja, sreče v ljubezni, navdiha pri pisanju, uspehov in sreče nasploh.
Sem ti poslala pravljico. Slednja vbistvu sploh ni dobra, toda hotela sem ti nekaj napisat za rojstni dan. Nekaj res dobrega, toda mi je moj 'sijajni' občutek za čas pokvaril načrte. Občutek sem imela, da je osemnajsti šele naslednji teden in da imam dovolj časa. Ko sem se zavedla katerega smo, tako nisem imela več časa napisat kaj kar bi bilo dejansko vredno prebret za rojstni dan.
Tvoja pravljica pa se mi zdi dobra. Sicer je bila moja prva asociacija Hamelinski piskač, tada podobnost je samo v tisti čisti osnovi. Se mi zdi da ima Zlata piščal nek smisel, sporočilo in nasploh vse kar(vsaj jaz) se od pravljice pričakuje. Kako kaj kaže predelavi poglavij?
Moje 'življensko delo' niti ni tako zapleteno za pisat. Jaz sem padla not in se iz dela v del selim glede na razpoloženje in navdih. Tako lahko v kakšni zgodbi ostanem vsaj za pol leta, potem imam obdobje lenobe in pomankanja navdiha in nato sem v novem veku. Če bi mislila, da dobro pišem in da bi kdo dejansko bral mojo knjigo bi seveda ostala v enem veku in ga izpopolnila. Tako pa se vrtim v krogu. Toda imam kljub temu že ogromno napisano.
Lepo praznuj
Oh, hvala! :)
Jah, jaz vedno znova naletim na podobnosti. Mislim, da se nekaj čisto novega sploh ne da napisati. Sicer sem zdaj pri ruskih pravljicah. Pri pisanju se vedno vidijo vplivi tistega, kar bereš.
Zdaj pišem eno čisto novo poglavje v drugem delu, tako da ne delam na prvem poglavju. V bistvu bom v tem poglavju definiral svečenika in nekaj verskih zadevščin in potem bom vse skupaj uporabil še v predelavi prvega poglavja v dve novi.
Ni za kaj. Saj ne da bi pričakovala kakšno kritiko ampak vseeno, kakšna se ti je zdela moja pravljica za rojstni dan? Ker zmorem tudi veliko, veliko bolje se bom potrudila in ti sprobala napisat kakšno zgodbico. Seveda ne že ta teden, tam čez kak mesec, dva, tri.Ker me zanima tvoje mnenje(če bi se ti ga sploh dalo napisat, seveda),če je moje pisanje pač res tako brezupno kot mislim da je.
Če iščeš kakšne izvirne pravljice, ti svetujem da skočiš malo v Azijo. Enkrat sem brala eno Japonsko in je bila zame nekaj čisto novega, pa ponavadi v praktično vsem vidim plagiat. Morda tam najdeš ideje za kaj izvernega.
Sicer pa veliko uspeha pri preoblikovanju poglavij, se že zelo veselim branja.
V mailu
Post a Comment
<< Home