Dve novi poglavji

Med popravljanjem in spreminjanjem mojega velikega dela (zabavno, da razen delovnih naslovov za posamezne knjige 1. Veliko potovanje, 2. Padec zahoda, 3. Vojska rdečega zmaja, še nima pravega naslova - mogoče Kraljeva pot?) sem se odločil, da iz dveh obstoječih poglavij napravim štiri. Torej dvakrat po približno 8000 besed. Kar bo še povečalo obseg knjig, a kaj se more.

Prvič, želim si uvesti malo več religije. Ne kot glavno nit pripovedi, ampak kot podlago. Vem, da so takšne stvari težke. Kako ustvariti atmosfero, ko je nekaj prisotno, ko ni direktno opisano. Razmišljam o novem liku svečenika (ne bo svečenik, ker mi ta beseda ni všeč, ampak za zdaj še nimam boljšega imena - mogoče lesnik, glede na to, da je obredje povezano z drevesi). Mimogrede, število likov je že kar veliko, ampak mislim, da mi bo uspelo vse speljati, da ne bo preveč vsega na kupu. Sicer pa je večina stranskih igralcev. Samo štiri so, ki so skoraj vedno na udaru. Potem jih je še nekaj, ki imajo večje vloge, štiri pomembnejši in veliko takšnih, ki so prisotni skozi nekaj poglavij.

Potem, malo več politike, prav tako za podlago. Kako se demokracija (recimo temu tako, čeprav ena izmed dežel, ki bi se v bistvu edina lahko imenovala za državo v bolj modernem smislu, glede na to, da so vse drugo kraljevine, ki pogosto ne nadzorujejo niti vsega svojega ozemlja) spremeni v diktaturo. Bi moralo biti poučno.

6000 besed

Bral sem na blogu enega pisatelja, da zaradi roka napiše po 6000 besed v osmih urah vsak dan. Mislim, da tako nekaj dni.

Se mi zdi skoraj nemogoče toliko napisati. Moj rekord je okoli 5000 besed enkrat, ko sem napisal celo poglavje. Drugače pa je moja vleika knjiga zdaj pri 330000 besedah (v bistvu so tri knjige). Danes sem sicer napisal več kot 2000 besed za spet eno drugo knjigo. Ko končujem nekaj starih projektov, počasi začenjam na novem. Kar seveda ne pomeni, da bom kdaj kmalu svoja dela objavil ali sploh nesel v založbo. Odkar imam službo, mi je vse skupaj postalo malo vseeno. Važno da jaz lahko preberem, kar sem ustvaril; nimam kakšnega posebnega upanja, da bo tudi komu drugemu všeč. Ne gre se za to, da bi bil sam nezadovoljen. Celo zdijo se mi nekatere stvari super, najboljše kar sem kdajkoli prebral. Ampak to je moj okus, ki je zelo različen od okusa drugih ljudi. Rekel bi večine ljudi. Nikakor dobri obeti, da bi svoje knjige lahko kdaj prodal, ne da bi ljudje pljuvali po njih, češ da so na ravno osnovnošolskih spisov. Pri vseh pravljicah, ki sem jih objavil na svojem glavnem blogu nisem dobil niti enega samega komentarja, tako da dvomim, da se komu da brati moje pravljice. Čeprav sem dobil nekaj pohval od drugih. Sicer pa, na koncu koncev je edino merilo uspeha koliko lahko prodaš.

Vidim, da bi ta blog moral malo preoblikovati. Ne da se mi več zmišljevati novih stvari, preveč časa mi pobere popravljanje in dopolnjevanje tega kar sem že napisal. Mogoče bi bilo pametno, da na tem blogu pišem neke vrste dnevnik ustvarjanja: kako vsa stvar poteka itd. Uporabno predvsem zame, manj za bralce (ki jih itak ni).